Osebne bibliografije omogočajo pripravo različnih izpisov bibliografij za katerega koli avtorja, za katerega so podatki vneseni v normativno bazo podatkov CONOR.SI in bibliografske enote v vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI.
Podatke v bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI. Načeloma lahko avtor sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. V knjižnici dobi avtor natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.
Privzeta nastavitev razvrščanja bibliografskih enot je glede na leto objave od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela. Privzeto nastavitev razvrščanja je možno spremeniti s pomočjo parametra razvrščanje bibliografskih enot.
Pri osebnih bibliografijah lahko poiščemo avtorja na podlagi avtorjevega imena in priimka. Iskati je možno po kateri koli obliki imena in priimka, pod katero so avtorjeva dela objavljena.
Za avtorja, ki ima dodeljeno šifro raziskovalca ali evidenčno šifro, se lahko namesto priimka in imena vpiše šifra. Če šifra ni 5-mestna, jo je treba vpisati z vodečimi ničlami (npr. 01234).
Namesto imena in priimka se lahko vnese tudi CONOR.SI-ID – enolična identifikacijska številka avtorja iz normativne baze podatkov CONOR.SI (npr. 147043 je enolična identifikacijska številka za pisatelja Ivana Cankarja).
Ob vpisovanju iskalne zahteve v iskalni obrazec funkcija za samodokončanje samodejno predlaga iskalne pojme, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju. Če program po potrditvi iskalnega pojma (npr. imena in priimka) najde več avtorjev z enakim imenom in priimkom, se izpiše tabela z natančnejšimi podatki o posameznem avtorju (npr. druge oblike imena, dodatki k imenu ipd.). Če program iskanega pojma ne najde, izpiše obvestilo.
Bibliografije serijskih publikacij omogočajo izpis bibliografskih enot iz vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB.SI.
Serijsko publikacijo lahko poiščemo s pomočjo mednarodne standardne številke serijske publikacije (ISSN), naslova serijske publikacije ali ključnih besed. Če vpišemo 0352-1982, ki je ISSN revije Arhitektov bilten, bodo v izpis vključeni vsi katalogizirani prispevki iz te revije.
Privzeta nastavitev razvrščanja bibliografskih enot je najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najstarejše do najnovejše, znotraj istega leta po naslovu dela. Privzeto nastavitev razvrščanja je možno spremeniti s pomočjo parametra razvrščanje bibliografskih enot.
Za pravilno razvrstitev enot po tipologiji so odgovorni avtorji objavljenih prispevkov in uredniki serijskih publikacij.
Preko sistema SICRIS je možno pripravljati različne izpise za raziskovalce in strokovne sodelavce, ki so pri Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) evidentirani kot raziskovalci in imajo šifro raziskovalca, pod pogojem, da so njihove bibliografske enote vključene v sistem COBISS.SI. Izpise je možno pripravljati tudi za raziskovalce, ki so v sistem SICRIS vneseni izven evidence ARIS in imajo evidenčno šifro raziskovalca v obliki 4xxxx.
Podatki o bibliografskih enotah se izpisujejo iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI. Posamezna enota iz COBIB.SI se pravilno uvrsti v izpis bibliografije, če zapis poleg osnovnih bibliografskih podatkov (avtor, naslov, leto izida, založnik ...) vsebuje tudi tip po tipologiji dokumentov/del in šifro raziskovalca (ki mora biti vnesena v normativno bazo podatkov CONOR.SI). Podatke v vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI.
Načeloma lahko raziskovalec sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. Običajno zapise za bibliografske enote vnaša in redigira knjižnica ustanove, kjer je raziskovalec zaposlen. Če pa ustanova knjižnice nima, lahko raziskovalec izbere knjižnico, ki je specializirana za njegovo področje. V knjižnici dobi raziskovalec natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.
Bibliografije preko sistema SICRIS omogočajo izpis reprezentativnih in osebnih bibliografij, izpise citiranosti bibliografskih enot, katerih zapisi v COBIB.SI so povezani z zapisi v WoS in Scopus, izpise vrednotenja bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS ter bibliografske kazalce uspešnosti za izvolitev v naziv.
Reprezentativna bibliografija posameznega raziskovalca je seznam bibliografskih enot, s katerimi se raziskovalec v določenem trenutku želi predstaviti. Seznam lahko vsebuje največ deset bibliografskih enot po izboru raziskovalca. Seznam reprezentativnih bibliografskih enot (seznam COBIB.SI-ID-jev) si v SICRIS-u lahko raziskovalec izbere in ažurira sam.
Osebna bibliografija posameznega raziskovalca omogoča pripravo različnih izpisov njegovih bibliografskih enot iz vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB.SI.
Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI omogoča pripravo različnih izpisov na podlagi povezav med zapisi v COBIB.SI ter WoS in Scopus (citiranost po letih, h-indeks, h-indeks s pregledom čistih citatov po letih, citiranost po letih objave del, citiranost po revijah, izpis povezanih zapisov) za raziskovalce, organizacije, skupine, projekte in programe.
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti omogoča pripravo točkovane bibliografije po metodologiji ARIS za raziskovalce, organizacije, skupine, projekte in programe.
Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv omogočajo pripravo točkovane bibliografije v skladu s habilitacijskimi merili izbrane fakultete.
S parametri izpisov določimo vsebino in videz različnih bibliografij oz. izpisov (osebne bibliografije, bibliografije raziskovalcev, bibliografije serijskih publikacij). Nekateri parametri nastopajo pri vseh bibliografijah in izpisih, določeni le pri nekaterih.
Izpis bibliografskih enot od izbranega leta izida naprej. Če je polje prazno, se izpišejo bibliografske enote od najstarejše letnice izida naprej.
Pri izpisih preko sistema SICRIS je privzeto vneseno začetno leto izida, ki pa ga je možno ročno spremeniti.
Izpis bibliografskih enot do izbranega leta izida. Če je polje prazno, se izpišejo bibliografske enote do najnovejše letnice izida.
Pri izpisih preko sistema SICRIS je privzeto vneseno tekoče leto, ki pa ga je možno ročno spremeniti.
Izbiramo lahko med različnimi formati izpisa bibliografskih enot:
ISO | ISO 690 – Standard za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij.
Temelji na standardu ISO 690:2010 (Information and documentation – Guidelines for bibliographic
references and citations to information resources) – ISO 690:2010 (Informatika in dokumentacija –
Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij). |
IEEE | Format inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (Institute of Electrical
and Electronics Engineers) – najpogosteje se uporablja na področju tehnike, predvsem v publikacijah IEEE. |
ISBD | Mednarodni standardni bibliografski opis (International Standard Bibliographic Description) –
po standardu IFLA (International Federation of Library Associations). |
ISBD (strnjena oblika) | ISBD v strnjeni obliki (izpisani so vsi podatki, ki sodijo v standard ISBD,
vendar v strnjeni obliki – posamezni podatki v bibliografskem zapisu se ne izpisujejo v novi vrstici, ampak
se nadaljujejo v isti). |
ISO (vsi avtorji) | ISO 690 z izpisom vseh sekundarnih avtorjev. |
ISO (število avtorjev) | ISO 690 z izpisanim številom avtorjev. |
IEEE (število avtorjev) | IEEE z izpisanim številom avtorjev. |
BibTeX | Format za izvoz bibliografskih podatkov v druge sisteme (npr. ORCID). |
Izbiramo lahko med različnimi formati izpisa:
HTML | Format HTML (Hyper Text Markup Language) je namenjen prikazu bibliografije v spletnem brskalniku.
V tem formatu lahko bibliografijo tudi predstavimo na svoji domači strani. |
XML | Strukturirani izpis v formatu XML (shema,
grafični opis sheme) vsebuje nabor bibliografskih podatkov,
neodvisen od parametra format bibliografske enote. |
LaTeX | Format je namenjen izpisu bibliografije, če so zapisi pripravljeni z ukazi LaTeX (za izpis matematičnih formul ipd.). |
Format PDF (Portable Document Format) izberemo, če želimo bibliografijo pregledati in natisniti s tiskalnikom. | |
TXT | Format TXT izberemo, če želimo bibliografijo pregledati in izpisati v obliki navadnega besedila. |
Vse izpise bibliografij lahko preoblikujemo, vendar morajo bibliografske enote obdržati identifikacijsko številko COBISS.SI-ID.
S parametrom določimo, ali naj se v bibliografiji izpišejo tudi povzetki/izvlečki (če jih bibliografska enota ima). Izbiramo lahko med:
brez | Povzetki/izvlečki pri izbranih bibliografskih enotah se ne izpišejo. |
vsi | Izpišejo se vsi povzetki/izvlečki. |
slovenski | Izpišejo se le povzetki/izvlečki v slovenščini. |
angleški | Izpišejo se le povzetki/izvlečki v angleščini. |
Pri osebnih bibliografijah lahko izbiramo med naslednjimi možnostmi razvrščanja bibliografskih enot:
tipologija, leto - padajoče, naslov | Razvrščanje najprej po tipologiji
dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira
(naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.
|
tipologija, leto - naraščajoče, naslov | Razvrščanje najprej po tipologiji
dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najstarejše do najnovejše, znotraj istega leta po naslovu vira
(naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.
|
tipologija, faktor vpliva revije, leto - padajoče, naslov | Razvrščanje najprej po tipologiji
dokumentov/del, znotraj posameznega tipa za članke po velikosti faktorja vpliva revij iz baz podatkov
JCR in
SNIP od najvišje do najnižje vrednosti (če je revija v obeh bazah, se upošteva višja vrednost faktorja vpliva), znotraj faktorja vpliva
po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po
naslovu dela.
|
tipologija, čisti citati, leto - padajoče, naslov | Razvrščanje najprej po tipologiji
dokumentov/del, znotraj posameznega tipa članka po številu čistih citatov iz baz podatkov WoS/Scopus od najvišjega do najnižjega
(če so citati nekega članka v obeh bazah, se upošteva višje število čistih citatov), znotraj istega števila čistih citatov po
letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu
po naslovu dela.
|
tipologija, avtorji, leto - padajoče, naslov | Razvrščanje najprej po tipologiji
dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po avtorjih, znotraj istih avtorjev po letu objave od najnovejše do najstarejše,
znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.
|
naslov | Bibliografske enote so razvrščene po naslovu dela.
|
vrsta avtorstva, naslov | Bibliografske enote so razvrščene po vrsti avtorstva (npr. avtor, urednik, prevajalec, režiser ...)
in znotraj posamezne vrste avtorstva po naslovu dela.
|
vrsta gradiva, naslov | Bibliografske enote so razvrščene po vrsti gradiva (npr. knjiga, poezija, znanstvena monografija ...)
in znotraj posamezne vrste gradiva po naslovu dela.
|
leto - padajoče, naslov | Bibliografske enote so razvrščene po letu objave od najnovejše do najstarejše in znotraj istega leta po naslovu dela.
|
leto, naraščajoče, naslov | Bibliografske enote so razvrščene po letu objave od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela.
|
jezik, leto - naraščajoče, naslov | Bibliografske enote so razvrščene po jeziku, v katerem je delo objavljeno, znotraj istega jezika po letu objave
od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela.
|
Privzeta vrednost parametra je leto – naraščajoče, naslov. Pri osebnih bibliografijah preko sistema SICRIS pa je privzeta vrednost tipologija, leto – padajoče, naslov.
Pri bibliografskih enotah, objavljenih v revijah s faktorjem vpliva, se izpišejo povezave do baz podatkov Journal Citation Reports (JCR) in Source Normalized Impact per Paper (SNIP).
JCR je baza podatkov, ki vsebuje zapise s podatki o faktorju vpliva revij iz baz Science Citation Index Expanded (SCIE) in Social Science Citation Index (SSCI) servisa Web of Science. V sistemu COBISS.SI so na voljo podatki od leta 1994 dalje. Baza podatkov JCR je dostopna samo uporabnikom na področju Slovenije (domena računalnika mora imeti končnico .si).
SNIP je baza podatkov, ki jo izdaja Center za znanstvene in tehnološke študije Univerze Leiden (Leiden University's Centre for Science & Technology Studies; CWTS) v sodelovanju z Elsevierjem. Vsebuje zapise s podatki o faktorju vpliva revij, ki jih pokriva baza podatkov Scopus, in sicer od leta 1999 naprej.
Bazi JCR in SNIP sta v sistemu COBISS.SI razdeljeni v dve glavni skupini: Science Edition (SE), ki vsebuje podatke iz revij s področja znanosti in tehnologije, in Social Science Edition (SSE), ki vsebuje podatke iz revij s področja družboslovja (SNIP tudi s področja humanistike). Obe bazi sta dostopni v COBISS+ prek povezav Faktor vpliva revij.
Ker se podatki o faktorjih vpliva revij preračunavajo iz objav v preteklih letih, so podatki glede na trenutno leto vedno objavljeni z zamikom. Podatki za minulo leto se praviloma objavijo v poletnih mesecih (npr. poleti 2018 se objavijo podatki o faktorjih vpliva revij za leto 2017). Baza JCR se takrat dopolni le s podatki o faktorjih vpliva revij za minulo leto (leta 2018 se torej dopolni s podatki o faktorjih vpliva za leto 2017), nato se ti dodani podatki ažurirajo še enkrat konec leta, ko izidejo manjši popravki (errata) za zadnje objavljeno leto. Tudi baza SNIP se ob ažuriranju dopolni s faktorji vpliva revij za minulo leto (npr. leta 2018 se objavijo podatki za leto 2017), hkrati pa se ob tem ažurirajo tudi podatki za pretekla leta. V bazi SNIP namreč faktorje vpliva na novo preračunavajo tudi za pretekla leta.
V izpisu bibliografije se pri posameznem članku, ki je izšel v reviji s faktorjem vpliva, praviloma izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP za tisto leto, v katerem je članek izšel (npr. pri člankih iz leta 2015 se izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2015). Obstajata pa tudi dve izjemi. Prva izjema so članki, objavljeni v letošnjem ali lanskem letu, ko se (do prejetja novih podatkov) izpiše povezava na zadnjo izdajo baz JCR/SNIP (npr. pri člankih iz leta 2018 in 2019 se do prejetja podatkov o faktorjih vpliva za leto 2018 izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2017, po prejetju podatkov o faktorjih vpliva za leto 2018 pa se člankom iz leta 2018 in 2019 izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2018). Druga izjema so članki, objavljeni zadnji dve leti pred prvo dodelitvijo faktorja vpliva revije. Če je neka revija svoj prvi faktor vpliva dobila leta 2016, se povezava na revijo v bazah JCR/SNIP za leto 2016 izpiše tudi pri člankih, ki so izšli v letih 2015 in 2014.
Pri bibliografskih enotah, za katere je ugotovljeno, da imajo bibliografske zapise v bazah podatkov Web of Science (WoS) in/ali Scopus, se izpišejo povezave do pripadajočih zapisov v bazah WoS in Scopus in število citatov iz obeh baz (Pojasnila glede povezav COBIB.SI - WoS in COBIB.SI - Scopus). Povezava do zapisov v bazah WoS oz. Scopus je aktivna le, če imamo dovoljenje za dostop, določen s konzorcijskimi pogodbami.
Altmetrika upošteva vpliv oz. odmevnost raziskovalnega dela na spletu in omogoča avtomatizirano ažuriranje novih omemb in dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (Twitter, Facebook, Google+ …), spletnih dnevnikov raziskovalcev, javno dostopnih dokumentov, portalov in revij z novicami, referenčnih orodij (Mendeley ipd.) ter drugih virov informacij, kot so Wikipedia, Youtube, Reddit itd.
Altmetrika je netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju in lahko služi kot dopolnilo klasičnim metodam merjenja, kot sta število citatov in h-indeks.
Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:
brez | Prikaz altmetrike ni vključen. |
Altmetric in PlumX | Pri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti Altmetric in PlumX. |
Primer: | |
|
|
Altmetric in PlumX (strnjeni prikaz) |
Pri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti Altmetric in PlumX v strnjeni obliki. |
Primer: | |
|
Prikaz altmetrike je možen le v formatu izpisa HTML in v formatu bibliografske enote ISO oz. IEEE.
Izbiramo lahko med izpisom bibliografije v slovenskem ali angleškem jeziku. Slednja ima v angleščini izpisan glavni naslov in podnaslove, medtem ko se bibliografske enote izpišejo na enak način kot v slovenski bibliografiji.
Vpišemo e-naslov, na katerega želimo prejeti bibliografijo (npr. ime.priimek@xxx.si).
Pri pripravi izpisov Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti lahko izbiramo med naslednjimi vedami:
Pri pripravi izpisov Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti je možen izpis bibliografskih enot na naslednje načine:
znanstvena in strokovna dela (Z, S) | Izpišejo se bibliografske enote, ki se
glede na pravilnik ARIS uvrščajo med znanstvena in strokovna
dela. |
znanstvena dela (Z) | Izpišejo se bibliografske enote, ki se
glede na pravilnik ARIS uvrščajo med znanstvena dela. |
izjemni dosežki (A'') | Izpišejo se le bibliografske enote, ki se
glede na pravilnik ARIS uvrščajo med izjemne dosežke. |
zelo kvalitetni dosežki (A') | Izpišejo se le bibliografske enote, ki se
glede na pravilnik ARIS uvrščajo med zelo kvalitetne dosežke. |
pomembni dosežki (A1/2) | Izpišejo se le bibliografske enote, ki se
glede na pravilnik ARIS uvrščajo med pomembne dosežke. |
vsa dela | Izpišejo se vse bibliografske enote. |
brez izpisa del | Izpišejo se le podatki o točkah in citatih, ne pa tudi posamezne bibliografske enote. |
Izločitev posameznih bibliografskih enot
Standardni izpis vključuje vse bibliografske enote avtorja v izbranem obdobju. Če želimo v izpis vključiti samo določene bibliografske enote, kliknemo na Izločitev posameznih bibliografskih enot.
Če smo izbrali razvrščanje po tipologiji, se izpiše seznam bibliografskih enot, ki so razvrščene po tipologiji. Izločimo lahko cel tip ali pa posamezno bibliografsko enoto. Če nismo izbrali razvrščanja po tipologiji, se izpiše seznam bibliografskih enot, razvrščenih po naslovu.
Priprava seznama lahko traja dalj časa, odvisno od števila vključenih bibliografskih enot.
S klikom na gumb PRIPRAVA IZPISA sprožimo postopek priprave izpisa bibliografije glede na podane vhodne parametre.
Če nismo vpisali e-naslova, na katerega želimo prejeti izpis bibliografije, se bibliografija izpiše v spletnem brskalniku. Če pa smo parameter poslati na e-naslov izpolnili, bomo izpis bibliografije prejeli po e-pošti na navedeni naslov.
Priprava izpisa lahko traja dalj časa, odvisno od števila vključenih bibliografskih enot.
S parametri izpisov določimo vsebino različnih izpisov citiranosti.
S parametrom določimo, od katerega leta nas zanimajo podatki o citiranosti (predstavlja najstarejše izbrano leto citata).
S parametrom določimo, do katerega leta nas zanimajo podatki o citiranosti (predstavlja najnovejše izbrano leto citata).
S parametrom določimo, od katerega leta izida del nas zanimajo podatki o citiranosti (predstavlja najstarejše izbrano leto objave dela).
S parametrom določimo, do katerega leta izida del nas zanimajo podatki o citiranosti (predstavlja najnovejše izbrano leto objave dela).
S parametrom določimo, za katera dela se upoštevajo podatki o citiranosti.
znanstvena in strokovna dela (Z, S) | Upoštevajo se dela, ki se glede na ARIS-ov pravilnik uvrščajo pod znanstvena in strokovna
dela. |
znanstvena dela (Z) | Upoštevajo se dela, ki se glede na ARIS-ov pravilnik uvrščajo pod znanstvena dela. |
S parametrom določimo, katera citatna baza se upošteva pri izpisu.
WoS in Scopus | Izpišejo se podatki o citiranosti iz baz podatkov Web of Science in Scopus. |
WoS | Izpišejo se podatki o citiranosti iz baze podatkov Web of Science. |
Scopus | Izpišejo se podatki o citiranosti iz baze podatkov Scopus. |
Z izbiro seznama določimo, katere podatke o citiranosti želimo izpisati.
h-indeks | Izpiše se h-indeks in število čistih citatov (CI) posameznih bibliografskih enot
v izbranem obdobju. |
h-indeks s pregledom čistih citatov po letih | Izpiše se h-indeks in število čistih citatov (CI) posameznih bibliografskih enot
v izbranem obdobju (skupaj in po posameznih letih). |
po letih citiranja | Izpišejo se podatki o citiranosti v izbranem obdobju. Stolpec Leto predstavlja leto,
v katerem so se citati pojavili (ne glede na leto, v katerem so bili objavljeni citirani članki). |
po letih objave | Izpišejo se podatki o citiranosti glede na leto objave (padajoče). |
po revijah | Izpišejo se podatki o citiranosti objav v posameznih revijah (za izbrano obdobje
citiranja). |
povezani zapisi | Izpišejo se vsa dela v izbranem obdobju, ki so povezana s pripadajočimi zapisi
v Web of Science in/ali Scopus (tudi tista, ki niso citirana, če sta polji Od leta citiranja in
Do leta citiranja prazni. |
Izbiramo lahko med različnimi formati izpisa:
HTML | Format HTML (Hyper Text Markup Language) je namenjen prikazu podatkov o citiranosti
v spletnem brskalniku. |
XML | Strukturirani izpis v formatu XML (Extensible Markup Language) vsebuje nabor podatkov
o citiranosti in je namenjen shranjevanju in prenosu podatkov. |
JSON | Strukturirani izpis v formatu JSON (JavaScript Object Notation) vsebuje nabor podatkov
o citiranosti in je namenjen shranjevanju in prenosu podatkov. |
Parameter se pojavi, kadar izberemo izpis citiranosti članov projektne skupine, programske skupine, raziskovalne organizacije ali raziskovalne skupine. Izpišejo se člani izbrane skupine raziskovalcev, ki jih je možno ročno spreminjati.
S klikom na gumb PRIPRAVA IZPISA sprožimo postopek priprave izpisa citiranosti glede na podane vhodne parametre.
Neposredno povezavo do osebne bibliografije lahko pripravimo tako, da v URL-naslov vpišemo naslednje nastavitve:
Če želimo narediti neposredno povezavo preko šifre raziskovalca, vpišemo v povezavo ustrezno 5-mestno šifro raziskovalca.
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/50420)
Če želimo narediti neposredno povezavo preko identifikacijske številke avtorja iz normativne baze podatkov CONOR.SI, vpišemo v povezavo ustrezen CONOR.SI-ID avtorja.
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/54909283)
Parameter je obvezen.
Za parameter Jezik bibliografije vpišemo v povezavo ustrezno kodo za jezik:
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/eng/cris/50420)
Za parametra Od leta in Do leta vpišemo fromyear in toyear z ustreznima vrednostma, s katerima določimo obdobje.
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/50420?fromyear=2015&toyear=2018)
Če parametrov ne vnesemo, se izdela celotna bibliografija.
Za parameter Format bibliografske enote vpišemo formatbib in izberemo ustrezno vrednost:
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/05490?formatbib=ISBD)
Privzeta vrednost parametra je ISO.
Za parameter Format izpisa vpišemo format in izberemo ustrezno vrednost:
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/05490?format=X)
Privzeta vrednost parametra je H.
Za parameter Povezava z JCR/SNIP in WoS/Scopus vpišemo citation z vrednostjo true, če pri bibliografskih enotah želimo izpisati povezavo do zapisa za revijo v bazah podatkov JCR/SNIP in pripadajočega zapisa v bazah podatkov WoS/Scopus.
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/50420?citation=true)
Če parametra ne vnesemo, se povezave ne izpišejo.
Če želimo selektiven izbor bibliografskih enot, najprej vpišemo parameter idlist, ki mu dopišemo seznam COBISS.SI-ID-jev, ločenih z vejico.
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/54909283?idlist=25045031,518221081)
Za parameter Razvrščanje bibliografskih enot vpišemo sort in izberemo ustrezno vrednost:
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/54909283?sort=Yasc)
Privzeta vrednost parametra je T.Ydesc.
Za parameter Povzetek, izvleček vpišemo abstract in izberemo ustrezno vrednost:
(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/50420?abstract=A)
Privzeta vrednost parametra je 0.
V URL-naslov lahko vpišemo več navedenih parametrov, njihove vrednosti pa med seboj poljubno sestavljamo.
Neposredno povezavo lahko pripravimo tudi za naslednje izpise (v URL naslovu na koncu vpišemo ustrezno 5-mestno šifro raziskovalca):
Primer: https://bib.cobiss.net/biblioweb/eval/si/slv/evalrsr/11234
Primer: https://bib.cobiss.net/biblioweb/cit/si/slv/citrsr/11234
Podatke v bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI.
Načeloma lahko avtor sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. Običajno zapise za bibliografske enote vnaša in redigira knjižnica ustanove, kjer je avtor zaposlen. Če pa ustanova knjižnice nima, lahko avtor izbere knjižnico, ki je specializirana za njegovo področje. V knjižnici dobi avtor natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.
Šifro raziskovalca praviloma dodeli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) raziskovalcu, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco ARIS. Eden od pogojev je zaposlitev raziskovalca v organizaciji, ki je pri ARIS-u registrirana kot izvajalka raziskovalne in razvojne dejavnosti (http://www.arrs.gov.si/sl/evidreg/). Prošnjo za vpis v evidenco raziskovalcev ARIS je treba poslati na ARIS na ustreznem obrazcu. Po vpisu raziskovalca v evidenco ARRS se podatki samodejno prenesejo tudi v informacijski sistem SICRIS (trikrat tedensko).
Podatke o raziskovalcu, ki se želi predstaviti v informacijskem sistemu SICRIS, vendar ne izpolnjuje pogojev za vpis v evidenco ARIS (npr. raziskovalec slovenskega rodu v tujini), lahko vnesemo v sistem SICRIS tudi neposredno, če ima raziskovalec najmanj diplomo univerzitetnega programa (pridobljeno po starem programu) ali magisterij 2. bolonjske stopnje in z bibliografijo izkazuje vpetost v raziskovalno delo. Prošnjo za vpis v SICRIS pošlje raziskovalec na IZUM na obrazcu SICRIS-RR-1/2 v elektronski in pisni obliki. Dodeljena evidenčna šifra raziskovalca ima obliko 4xxxx. Kadar namerava raziskovalec v kratkem opraviti registracijo pri ARIS-u, svetujemo, da tega obrazca ne izpolni, saj se bodo njegovi podatki ob registraciji na ARIS-u samodejno prenesli tudi v informacijski sistem SICRIS.
Do nedavnega je IZUM dodeljeval tudi evidenčno šifro v obliki 9xxxx, ki pa je bila namenjena izključno za potrebe vodenja osebnih bibliografij v sistemu COBISS. Od septembra 2014 dalje (Bibliografije, V5), je omogočen izpis osebne bibliografije neposredno na podlagi normativne baze podatkov CONOR.SI. S tem šifra raziskovalca ali evidenčna šifra ni več pogoj za izpis osebne bibliografije prek sistema COBISS in je več ne dodeljujemo.
Da bo izpis bibliografije na osnovi šifre raziskovalca deloval, je treba dodeljeno šifro vnesti v normativni zapis za avtorja v normativno bazo podatkov CONOR.SI. To stori knjižnica, ki dopolnjuje in redigira bibliografijo avtorja. Po samodejni sinhronizaciji normativnega zapisa avtorja z ustreznimi bibliografskimi zapisi v bazi bibliografskih podatkov COBIB.SI bo mogoč izpis bibliografije na osnovi dodeljene šifre raziskovalca.
Raziskovalec, ki je predhodno imel evidenčno šifro, kasneje pa se je registriral pri ARIS-u in s tem pridobil uradno šifro raziskovalca, mora sam sporočiti knjižnici, ki skrbi za redakcijo njegove bibliografije, da mu v zvezi s tem ustrezno popravi normativni zapis v normativni bazi podatkov CONOR.SI. Pisno obvestilo je treba poslati tudi na IZUM na naslov podpora@izum.si, da bo na osnovi zahtevka evidenčna šifra blokirana.
Podatke za oceno A3 – sredstva izven ARIS zbira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) in nam jih običajno pošlje pred pripravo in objavo novih podatkov za razpise. V izpisih v SICRIS-u se ti podatki le izpišejo in niso odvisni od bibliografskih enot raziskovalca.
Več informacij lahko pridobite na ARIS-u.
Elementi, ki se upoštevajo pri določanju kvantitativnih ocen A'' (izjemni dosežki), A' (zelo kakovostni dosežki) in A1/2 (pomembni dosežki), so opisani v 47. členu ARIS-ovega Splošnega akta o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
V postavki Upoštevano število točk so zajete bibliografske enote, ki zadostijo merilom, opredeljenim v ARIS-ovem Splošnem aktu o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 41 in Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti" (Priloga 1 Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti)).
S formulo lahko upoštevano število točk zapišemo:
Upoštevano število točk = ∑Z + min (15/85 ∑Z, ∑S)
Kriteriji so opisani v dokumentu Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti (Priloga 1 Metodologije ocenjevanja prijav v postopkih za (so)financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti).
Seznam se nahaja na tem naslovu.
Seznam BIBLIO-A dopolnjujemo sproti, in sicer na podlagi informacij, ki jih praviloma posredujejo OSIC-i, ko ugotovijo, da je določena revija na novo uvrščena v katero izmed ustreznih mednarodnih baz podatkov.
Seznam BIBLIO-B dopolnjujemo na podlagi sklepov sej znanstvenih svetov za posamezne vede na ARIS. Pobudo za uvrstitev na seznam lahko dajo posamezniki, in sicer jo naslovijo na Osrednje specializirane informacijske centre (OSIC-e).
Če je revija v bazi JCR uvrščena v več kategorij, se pri vrednotenju upošteva tista kategorija, ki članku prinese največ točk.
Podatke za razpise ARIS pripravljamo nekajkrat letno na zahtevo ARIS in sicer na osnovi bibliografskih enot raziskovalcev v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI in aktov ARIS. Pri tem se upošteva obdobje in stanje baze COBIB.SI na dan, ki ga določi ARIS.
Če je pri posameznih razpisih za pripravo podatkov katerega od raziskovalcev treba upoštevati daljše obdobje, moramo to pobudo prejeti od ARIS-a. Več informacij v zvezi s tem lahko pridobite na ARIS-u.
Razlike v izpisih se pojavljajo zato, ker se v izpisu Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS upoštevajo trenutno stanje baze COBIB.SI in izbrani parametri izpisa, izpis Podatki za razpise pa je pripravljen za obdobje, ki ga določi ARIS in na osnovi stanja baze COBIB.SI na točno določen dan.
Osnovni pogoji, da se v izpisih pojavijo citati, so:
Pogoj za povezavo COBIB.SI – WoS je bibliografski zapis za objavo v bazah podatkov WoS. To pomeni, da je publikacija objavljena v eni od serijskih publikacij, ki so indeksirane v bazah podatkov (Web of Science Core Collection):
»Polno obdelan« članek v bazah WoS ali Scopus pomeni, da je vključen v eno od baz WoS ali Scopus z vsemi svojimi karakterističnimi podatki (naslov, avtor(ji), revija, leto, itd.) in ga je pod temi podatki tudi moč najti v bazah WoS ali Scopus. Pogoj za to pa je, da je bil objavljen v reviji, ki je indeksirana v eni od baz WoS ali Scopus.
Število čistih citatov je število citatov brez avtocitatov. Za čisti citat se upošteva citat, v katerem nobeden izmed avtorjev ne citira samega sebe. V nasprotnem primeru se citat šteje za avtocitat pri vseh avtorjih citiranega članka. Čisti citati se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in ne v bazah podatkov WoS ali Scopus. Ugotavljajo se na podlagi zapisov za članke v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi v bazah WoS ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
Avtocitati
Avtocitat nastane, če obstaja vsaj en avtor, ki je isti pri citiranem članku in članku, ki tega prvega citira. Z drugimi besedami: če se v članku, ki je citiran, in v članku, ki citira, pojavi vsaj ena ista identifikacijska številka iz normativne baze osebnih imen CONOR.SI, se članek, ki citira prvi članek, šteje za avtocitat pri vseh avtorjih tega članka.
Primer:
Avtorji A, B in C so objavili članek X. Članek X je bil kasneje citiran v štirih drugih člankih, kjer so zastopani naslednji avtorji:
prvi članek – avtorji A, B in C
drugi članek – avtorja A in B
tretji članek – avtorji C, D in E
četrti članek – avtorja D in E
Citati v prvih treh člankih se za avtorje članka X štejejo kot avtocitati, le citat v četrtem članku je čisti citat, ker članka niso napisali avtorji A, B ali C. Članek X bo imel v kateri koli bibliografiji (osebni bibliografiji, bibliografiji skupine ali bibliografiji organizacije), 4 citate, to je 3 avtocitate in 1 čisti citat.
Sporočilo pošljite na naslov podpora@izum.si. V sporočilu navedite COBISS.SI-ID članka in pripadajoče podatke iz baz WoS ali Scopus.
Opozorilo:
Eden pomembnejših podatkov, ki lahko vpliva na uspešno vzpostavitev povezave med zapisoma
COBIB.SI-WoS oziroma COBIB.SI-Scopus, je DOI – Digital Object Identifier (digitalni identifikator objekta).
Če vaš članek ima DOI, opozorite knjižničarja, da ga vnese v bibliografski zapis za članek v COBIB.SI
(podpolje 017a).
Če ste napako našli v zapisih baz podatkov servisa WoS, lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletne strani Clarivate Analytics z izbiro povezave Request a data change in our databases.
Če pa ste napako našli v zapisih v bazi Scopus, lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletnega obrazca http://help.elsevier.com/app/ask_scopus/p/8150.
V primeru nejasnosti lahko pišete tudi na naš naslov podpora@izum.si.
Glavni razlog za razlike v številu citatov je običajno časovni zamik.
Pri člankih, ki so polno obdelani v bazah WoS, je lahko razlog tudi ta, da se v izpisih bibliografij upoštevajo le citati iz člankov v revijah, ki so indeksirane v bazah, do katerih imamo dostop. V izpisih se tudi ne upoštevajo citati, ki so se pojavili npr. v bazah CPCI-S, SPCI-SSH, BKCI-S in BKCI-SSH pred letom 2011.
Datum, ki je pri določeni bibliografski enoti v izpisu bibliografije naveden pri povezavi na Scopus (enako velja za WoS), pomeni, da so se tega dne na podlagi podatkov, pridobljenih iz baze Scopus, nazadnje posodobili podatki o citatih pri nas v naših bazah. Če program v postopku preverjanja/ažuriranja citatov ne zazna novih citatov v Scopusu, se pri nas tudi datum ne spremeni. S klikom na povezavo na Scopus si lahko stanje citatov te bibliografske enote v Scopusu ogledamo online. Glede na to, da se podatki o citatih v naših bazah ažurirajo z zamikom, ni nujno, da se število citatov pri nas in online v Scopusu vedno ujema. Pri nekem članku lahko pride do zamika do meseca dni, če je bil ta članek v Scopusu citiran kmalu po zadnjem preverjanju/ažuriranju pri nas.