Pomoč

BIBLIOGRAFIJE - pomoč

Pomoč

Pogosta vprašanja (FAQ)

Osebne bibliografije

Osebne bibliografije omogočajo pripravo različnih izpisov bibliografij za katerega koli avtorja, za katerega so podatki vneseni v normativno bazo podatkov CONOR.SI in bibliografske enote v vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI.

več >>>

Podatke v bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI. Načeloma lahko avtor sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. V knjižnici dobi avtor natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.

Privzeta nastavitev razvrščanja bibliografskih enot je glede na leto objave od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela. Privzeto nastavitev razvrščanja je možno spremeniti s pomočjo parametra razvrščanje bibliografskih enot.

<<< manj

Iskanje avtorja

Pri osebnih bibliografijah lahko poiščemo avtorja na podlagi avtorjevega imena in priimka. Iskati je možno po kateri koli obliki imena in priimka, pod katero so avtorjeva dela objavljena.

več >>>

Za avtorja, ki ima dodeljeno šifro raziskovalca ali evidenčno šifro, se lahko namesto priimka in imena vpiše šifra. Če šifra ni 5-mestna, jo je treba vpisati z vodečimi ničlami (npr. 01234).

Namesto imena in priimka se lahko vnese tudi CONOR.SI-ID – enolična identifikacijska številka avtorja iz normativne baze podatkov CONOR.SI (npr. 147043 je enolična identifikacijska številka za pisatelja Ivana Cankarja).

Ob vpisovanju iskalne zahteve v iskalni obrazec funkcija za samodokončanje samodejno predlaga iskalne pojme, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju. Če program po potrditvi iskalnega pojma (npr. imena in priimka) najde več avtorjev z enakim imenom in priimkom, se izpiše tabela z natančnejšimi podatki o posameznem avtorju (npr. druge oblike imena, dodatki k imenu ipd.). Če program iskanega pojma ne najde, izpiše obvestilo.


<<< manj

Bibliografije serijskih publikacij

Bibliografije serijskih publikacij omogočajo izpis bibliografskih enot iz vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB.SI.

več >>>

Serijsko publikacijo lahko poiščemo s pomočjo mednarodne standardne številke serijske publikacije (ISSN), naslova serijske publikacije ali ključnih besed. Če vpišemo 0352-1982, ki je ISSN revije Arhitektov bilten, bodo v izpis vključeni vsi katalogizirani prispevki iz te revije.

Privzeta nastavitev razvrščanja bibliografskih enot je najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najstarejše do najnovejše, znotraj istega leta po naslovu dela. Privzeto nastavitev razvrščanja je možno spremeniti s pomočjo parametra razvrščanje bibliografskih enot.

Za pravilno razvrstitev enot po tipologiji so odgovorni avtorji objavljenih prispevkov in uredniki serijskih publikacij.

<<< manj

Izpisi preko sistema SICRIS

Preko sistema SICRIS je možno pripravljati različne izpise za raziskovalce in strokovne sodelavce, ki so pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) evidentirani kot raziskovalci in imajo šifro raziskovalca, pod pogojem, da so njihove bibliografske enote vključene v sistem COBISS.SI. Izpise je možno pripravljati tudi za raziskovalce, ki so v sistem SICRIS vneseni izven evidence ARRS in imajo evidenčno šifro raziskovalca v obliki 4xxxx.

več >>>

Podatki o bibliografskih enotah se izpisujejo iz vzajemne baze podatkov COBIB.SI. Posamezna enota iz COBIB.SI se pravilno uvrsti v izpis bibliografije, če zapis poleg osnovnih bibliografskih podatkov (avtor, naslov, leto izida, založnik ...) vsebuje tudi tip po tipologiji dokumentov/del in šifro raziskovalca (ki mora biti vnesena v normativno bazo podatkov CONOR.SI). Podatke v vzajemno bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI.

Načeloma lahko raziskovalec sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. Običajno zapise za bibliografske enote vnaša in redigira knjižnica ustanove, kjer je raziskovalec zaposlen. Če pa ustanova knjižnice nima, lahko raziskovalec izbere knjižnico, ki je specializirana za njegovo področje. V knjižnici dobi raziskovalec natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.

Bibliografije preko sistema SICRIS omogočajo izpis reprezentativnih in osebnih bibliografij, izpise citiranosti bibliografskih enot, katerih zapisi v COBIB.SI so povezani z zapisi v WoS in Scopus, izpise vrednotenja bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS ter bibliografske kazalce uspešnosti za izvolitev v naziv.

Reprezentativna bibliografija posameznega raziskovalca je seznam bibliografskih enot, s katerimi se raziskovalec v določenem trenutku želi predstaviti. Seznam lahko vsebuje največ deset bibliografskih enot po izboru raziskovalca. Seznam reprezentativnih bibliografskih enot (seznam COBIB.SI-ID-jev) si v SICRIS-u lahko raziskovalec izbere in ažurira sam.

Osebna bibliografija posameznega raziskovalca omogoča pripravo različnih izpisov njegovih bibliografskih enot iz vzajemne bibliografske baze podatkov COBIB.SI.

Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI omogoča pripravo različnih izpisov na podlagi povezav med zapisi v COBIB.SI ter WoS in Scopus (citiranost po letih, h-indeks, h-indeks s pregledom citatov po letih) za raziskovalce, organizacije, skupine, projekte in programe.

Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti omogoča pripravo točkovane bibliografije po metodologiji ARRS za raziskovalce, organizacije, skupine, projekte in programe.

Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv omogočajo pripravo točkovane bibliografije v skladu s habilitacijskimi merili izbrane fakultete.

<<< manj

Parametri izpisov

S parametri izpisov določimo vsebino in videz različnih bibliografij oz. izpisov (osebne bibliografije, bibliografije raziskovalcev, bibliografije serijskih publikacij). Nekateri parametri nastopajo pri vseh bibliografijah in izpisih, določeni le pri nekaterih.

  • Od leta več >>>

    Izpis bibliografskih enot od izbranega leta izida naprej. Če je polje prazno, se izpišejo bibliografske enote od najstarejše letnice izida naprej.

    Pri izpisih preko sistema SICRIS je vneseno privzeto začetno leto izida, ki pa ga je možno ročno spremeniti.

    Pri pripravi izpisov Citati v WoS in Scopus s parametrom od leta določimo, od katerega leta dalje nas zanimajo podatki o citiranosti (ne glede na leto, v katerem so bili objavljeni citirani članki).

    <<< manj

  • Do leta več >>>

    Izpis bibliografskih enot do izbranega leta izida. Če je polje prazno, se izpišejo bibliografske enote do najnovejše letnice izida.

    Pri izpisih preko sistema SICRIS je vneseno privzeto tekoče leto, ki pa ga je možno ročno spremeniti.

    Pri pripravi izpisov Citati v WoS in Scopus s parametrom do leta določimo, do katerega leta nas zanimajo podatki o citiranosti (ne glede na leto, v katerem so bili objavljeni citirani članki).

    <<< manj

  • Format bibliografske enote več >>>

    Izbiramo lahko med različnimi formati izpisa bibliografskih enot:

    ISO ISO 690 – Standard za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij. Temelji na standardu ISO 690:2010 (Information and documentation – Guidelines for bibliographic references and citations to information resources) – ISO 690:2010 (Informatika in dokumentacija – Smernice za bibliografske navedbe in citiranje virov informacij).

    IEEE Format inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (Institute of Electrical and Electronics Engineers) – najpogosteje se uporablja na področju tehnike, predvsem v publikacijah IEEE.

    ISBD Mednarodni standardni bibliografski opis (International Standard Bibliographic Description) – po standardu IFLA (International Federation of Library Associations).

    ISBD (strnjena oblika) ISBD v strnjeni obliki (izpisani so vsi podatki, ki sodijo v standard ISBD, vendar v strnjeni obliki – posamezni podatki v bibliografskem zapisu se ne izpisujejo v novi vrstici, ampak se nadaljujejo v isti).

    ISO (vsi avtorji) ISO 690 z izpisom vseh sekundarnih avtorjev.

    ISO (število avtorjev) ISO 690 z izpisanim številom avtorjev.

    IEEE (število avtorjev) IEEE z izpisanim številom avtorjev.
    BibTeX Format za izvoz bibliografskih podatkov v druge sisteme (npr. ORCID).

    <<< manj

  • Format izpisa več >>>

    Izbiramo lahko med različnimi formati izpisa:

    HTML Format HTML (Hyper Text Markup Language) je namenjen prikazu bibliografije v spletnem brskalniku. V tem formatu lahko bibliografijo tudi predstavimo na svoji domači strani.

    XML Strukturirani izpis v formatu XML (shema, grafični opis sheme) vsebuje nabor bibliografskih podatkov, neodvisen od parametra format bibliografske enote.

    LaTeX Format je namenjen izpisu bibliografije, če so zapisi pripravljeni z ukazi LaTeX (za izpis matematičnih formul ipd.).
    PDF Format PDF (Portable Document Format) izberemo, če želimo bibliografijo pregledati in natisniti s tiskalnikom.
    TXT Format TXT izberemo, če želimo bibliografijo pregledati in izpisati v obliki navadnega besedila.

    Vse izpise bibliografij lahko preoblikujemo, vendar morajo bibliografske enote obdržati identifikacijsko številko COBISS.SI-ID.

    <<< manj

  • Povzetek, izvleček več >>>

    S parametrom določimo, ali naj se v bibliografiji izpišejo tudi povzetki/izvlečki (če jih bibliografska enota ima). Izbiramo lahko med:

    brez Povzetki/izvlečki pri izbranih bibliografskih enotah se ne izpišejo.
    vsi Izpišejo se vsi povzetki/izvlečki.
    slovenski Izpišejo se le povzetki/izvlečki v slovenščini.
    angleški Izpišejo se le povzetki/izvlečki v angleščini.

    <<< manj

  • Razvrščanje bibliografskih enot več >>>

    Izbiramo lahko med naslednjimi različnimi možnostmi razvrščanja bibliografskih enot:

    tipologija, leto - padajoče, naslov Razvrščanje najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.

    tipologija, leto - naraščajoče, naslov Razvrščanje najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po letu objave od najstarejše do najnovejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.

    tipologija, faktor vpliva revije, leto - padajoče, naslov Razvrščanje najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa za članke po velikosti faktorja vpliva revij iz baz podatkov JCR in SNIP od najvišje do najnižje vrednosti (če je revija v obeh bazah, se upošteva višja vrednost faktorja vpliva), znotraj faktorja vpliva po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.

    tipologija, čisti citati, leto - padajoče, naslov Razvrščanje najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa članka po številu čistih citatov iz baz podatkov WoS/Scopus od najvišjega do najnižjega (če so citati nekega članka v obeh bazah, se upošteva višje število čistih citatov), znotraj istega števila čistih citatov po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.

    tipologija, avtorji, leto - padajoče, naslov Razvrščanje najprej po tipologiji dokumentov/del, znotraj posameznega tipa po avtorjih, znotraj istih avtorjev po letu objave od najnovejše do najstarejše, znotraj istega leta po naslovu vira (naslov revije, zbornika ali monografije) in na koncu po naslovu dela.

    naslov Bibliografske enote so razvrščene po naslovu dela.

    vrsta avtorstva, naslov Bibliografske enote so razvrščene po vrsti avtorstva (npr. avtor, urednik, prevajalec, režiser ...) in znotraj posamezne vrste avtorstva po naslovu dela.

    vrsta gradiva, naslov Bibliografske enote so razvrščene po vrsti gradiva (npr. knjiga, poezija, znanstvena monografija ...) in znotraj posamezne vrste gradiva po naslovu dela.

    leto - padajoče, naslov Bibliografske enote so razvrščene po letu objave od najnovejše do najstarejše in znotraj istega leta po naslovu dela.

    leto, naraščajoče, naslov Bibliografske enote so razvrščene po letu objave od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela.

    jezik, leto - naraščajoče, naslov Bibliografske enote so razvrščene po jeziku, v katerem je delo objavljeno, znotraj istega jezika po letu objave od najstarejše do najnovejše in znotraj istega leta po naslovu dela.


    Privzeta vrednost parametra je leto – naraščajoče, naslov. Pri osebnih bibliografijah preko sistema SICRIS pa je privzeta vrednost tipologija, leto – padajoče, naslov.

    <<< manj

  • Povezava z JCR/SNIP in WoS/Scopus več >>>

    Pri bibliografskih enotah, objavljenih v revijah s faktorjem vpliva, se izpišejo povezave do baz podatkov Journal Citation Reports (JCR) in Source Normalized Impact per Paper (SNIP).

    JCR je baza podatkov, ki vsebuje zapise s podatki o faktorju vpliva revij iz baz Science Citation Index Expanded (SCIE) in Social Science Citation Index (SSCI) servisa Web of Science. V sistemu COBISS.SI so na voljo podatki od leta 1994 dalje. Baza podatkov JCR je dostopna samo uporabnikom na področju Slovenije (domena računalnika mora imeti končnico .si).

    SNIP je baza podatkov, ki jo izdaja Center za znanstvene in tehnološke študije Univerze Leiden (Leiden University's Centre for Science & Technology Studies; CWTS) v sodelovanju z Elsevierjem. Vsebuje zapise s podatki o faktorju vpliva revij, ki jih pokriva baza podatkov Scopus, in sicer od leta 1999 naprej.

    Bazi JCR in SNIP sta v sistemu COBISS.SI razdeljeni v dve glavni skupini: Science Edition (SE), ki vsebuje podatke iz revij s področja znanosti in tehnologije, in Social Science Edition (SSE), ki vsebuje podatke iz revij s področja družboslovja (SNIP tudi s področja humanistike). Obe bazi sta dostopni v COBISS+ prek povezav Faktor vpliva revij.

    Ker se podatki o faktorjih vpliva revij preračunavajo iz objav v preteklih letih, so podatki glede na trenutno leto vedno objavljeni z zamikom. Podatki za minulo leto se praviloma objavijo v poletnih mesecih (npr. poleti 2018 se objavijo podatki o faktorjih vpliva revij za leto 2017). Baza JCR se takrat dopolni le s podatki o faktorjih vpliva revij za minulo leto (leta 2018 se torej dopolni s podatki o faktorjih vpliva za leto 2017), nato se ti dodani podatki ažurirajo še enkrat konec leta, ko izidejo manjši popravki (errata) za zadnje objavljeno leto. Tudi baza SNIP se ob ažuriranju dopolni s faktorji vpliva revij za minulo leto (npr. leta 2018 se objavijo podatki za leto 2017), hkrati pa se ob tem ažurirajo tudi podatki za pretekla leta. V bazi SNIP namreč faktorje vpliva na novo preračunavajo tudi za pretekla leta.

    V izpisu bibliografije se pri posameznem članku, ki je izšel v reviji s faktorjem vpliva, praviloma izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP za tisto leto, v katerem je članek izšel (npr. pri člankih iz leta 2015 se izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2015). Obstajata pa tudi dve izjemi. Prva izjema so članki, objavljeni v letošnjem ali lanskem letu, ko se (do prejetja novih podatkov) izpiše povezava na zadnjo izdajo baz JCR/SNIP (npr. pri člankih iz leta 2018 in 2019 se do prejetja podatkov o faktorjih vpliva za leto 2018 izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2017, po prejetju podatkov o faktorjih vpliva za leto 2018 pa se člankom iz leta 2018 in 2019 izpiše povezava na revijo v bazah JCR/SNIP iz leta 2018). Druga izjema so članki, objavljeni zadnji dve leti pred prvo dodelitvijo faktorja vpliva revije. Če je neka revija svoj prvi faktor vpliva dobila leta 2016, se povezava na revijo v bazah JCR/SNIP za leto 2016 izpiše tudi pri člankih, ki so izšli v letih 2015 in 2014.

    Pri bibliografskih enotah, za katere je ugotovljeno, da imajo bibliografske zapise v bazah podatkov Web of Science (WoS) in/ali Scopus, se izpišejo povezave do pripadajočih zapisov v bazah WoS in Scopus in število citatov iz obeh baz (Pojasnila glede povezav COBIB.SI - WoS in COBIB.SI - Scopus). Povezava do zapisov v bazah WoS oz. Scopus je aktivna le, če imamo dovoljenje za dostop, določen s konzorcijskimi pogodbami.

    <<< manj

  • Altmetrika več >>>

    Altmetrika upošteva vpliv oz. odmevnost raziskovalnega dela na spletu in omogoča avtomatizirano ažuriranje novih omemb in dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (Twitter, Facebook, Google+ …), spletnih dnevnikov raziskovalcev, javno dostopnih dokumentov, portalov in revij z novicami, referenčnih orodij (Mendeley ipd.) ter drugih virov informacij, kot so Wikipedia, Youtube, Reddit itd.

    Altmetrika je netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju in lahko služi kot dopolnilo klasičnim metodam merjenja, kot sta število citatov in h-indeks.

    Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:

    brez Prikaz altmetrike ni vključen.
       
    Altmetric in PlumX   Pri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti Altmetric in PlumX.
      Primer:
       
     

       
    Altmetric in PlumX  
    (strnjeni prikaz)
    Pri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti Altmetric in PlumX v strnjeni obliki.
      Primer:
       
     

    Prikaz altmetrike je možen le v formatu izpisa HTML in v formatu bibliografske enote ISO oz. IEEE.

    <<< manj

  • Jezik bibliografije več >>>

    Izbiramo lahko med izpisom bibliografije v slovenskem ali angleškem jeziku. Slednja ima v angleščini izpisan glavni naslov in podnaslove, medtem ko se bibliografske enote izpišejo na enak način kot v slovenski bibliografiji.

    <<< manj

  • Poslati na e-naslov več >>>

    Vpišemo e-naslov, na katerega želimo prejeti bibliografijo (npr. ime.priimek@xxx.si).

    <<< manj

  • veda več >>>

    Pri pripravi izpisov Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti lahko izbiramo med naslednjimi vedami:

    • naravoslovje
    • tehnika
    • medicina
    • biotehnika
    • družboslovje
    • humanistika
    • interdisciplinarne raziskave

    <<< manj

  • izpis bibliografskih enot več >>>

    Pri pripravi izpisov Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti je možen izpis bibliografskih enot na naslednje načine:

    znanstvena in strokovna dela (Z, S) Izpišejo se bibliografske enote, ki se glede na ARRS-jev Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrščajo pod znanstvena in strokovna dela.

    znanstvena dela (Z) Izpišejo se le bibliografske enote, ki se glede na ARRS-jev Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrščajo pod znanstvena dela.

    izjemni dosežki (A'') Izpišejo se le bibliografske enote, ki se glede na ARRS-jev Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrščajo pod izjemne dosežke.

    zelo kvalitetni dosežki (A') Izpišejo se le bibliografske enote, ki se glede na ARRS-jev Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrščajo pod zelo kvalitetne dosežke.

    pomembni dosežki (A1/2) Izpišejo se le bibliografske enote, ki se glede na ARRS-jev Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrščajo pod pomembne dosežke.

    vsa dela Izpišejo se vse bibliografske enote.

    brez izpisa del Izpišejo se le podatki o točkah in citatih, ne pa tudi posamezne bibliografske enote.

    <<< manj

Izločitev posameznih bibliografskih enot

Standardni izpis vključuje vse bibliografske enote avtorja v izbranem obdobju. Če želimo v izpis vključiti samo določene bibliografske enote, kliknemo na Izločitev posameznih bibliografskih enot.

več >>>

Če smo izbrali razvrščanje po tipologiji, se izpiše seznam bibliografskih enot, ki so razvrščene po tipologiji. Izločimo lahko cel tip ali pa posamezno bibliografsko enoto. Če nismo izbrali razvrščanja po tipologiji, se izpiše seznam bibliografskih enot, razvrščenih po naslovu.

Priprava seznama lahko traja dalj časa, odvisno od števila vključenih bibliografskih enot.

<<< manj

Priprava izpisa

S klikom na gumb PRIPRAVA IZPISA sprožimo postopek priprave izpisa bibliografije glede na podane vhodne parametre.

več >>>

Če nismo vpisali e-naslova, na katerega želimo prejeti izpis bibliografije, se bibliografija izpiše v spletnem brskalniku. Če pa smo parameter poslati na e-naslov izpolnili, bomo izpis bibliografije prejeli po e-pošti na navedeni naslov.

Priprava izpisa lahko traja dalj časa, odvisno od števila vključenih bibliografskih enot.

<<< manj

Neposredne povezave

Neposredno povezavo do osebne bibliografije lahko pripravimo tako, da v URL-naslov vpišemo naslednje nastavitve:

V URL-naslov lahko vpišemo več navedenih parametrov, njihove vrednosti pa med seboj poljubno sestavljamo.

(npr.: https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/54909283?idlist=25045031,518221081&formatbib=ISO&format=T)

več >>>

Neposredno povezavo na stran, kjer lahko izbiramo parametre izpisa, lahko pripravimo tudi za potrebe naslednjih izpisov:

Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti in Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI

Neposredno povezavo lahko pripravimo za raziskovalce tako, da v URL-naslov za evalrsr vpišemo ustrezno 5-mestno šifro raziskovalca.

Primer za Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti:

raziskovalec (npr. https://bib.cobiss.net/biblioweb/eval/si/slv/evalrsr/11234)

Primer za Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI:

raziskovalec (npr. https://bib.cobiss.net/biblioweb/cit/si/slv/citrsr/11234)

<<< manj

Osebne bibliografije – FAQ

  • Kakšen je postopek vnosa in redakcije zapisov za osebne bibliografije oz. bibliografije raziskovalcev? Odgovor

    Podatke v bibliografsko bazo podatkov COBIB.SI in v normativno bazo podatkov CONOR.SI vnašajo usposobljeni bibliotekarji v knjižnicah in specializiranih informacijskih centrih, ki so polnopravni člani sistema COBISS.SI.

    Načeloma lahko avtor sam izbere, katera knjižnica ali specializirani informacijski center bo skrbel za dopolnjevanje in redakcijo njegove osebne bibliografije. Običajno zapise za bibliografske enote vnaša in redigira knjižnica ustanove, kjer je avtor zaposlen. Če pa ustanova knjižnice nima, lahko avtor izbere knjižnico, ki je specializirana za njegovo področje. V knjižnici dobi avtor natančna navodila o tem, kaj mora predložiti, da bodo lahko dopolnili njegovo osebno bibliografijo.

    <<< manj

  • Kako pridobim šifro raziskovalca? Odgovor

    Šifro raziskovalca praviloma dodeli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) raziskovalcu, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco ARRS. Eden od pogojev je zaposlitev raziskovalca v organizaciji, ki je pri ARRS registrirana kot izvajalka raziskovalne in razvojne dejavnosti (http://www.arrs.gov.si/sl/evidreg/). Prošnjo za vpis v evidenco raziskovalcev ARRS je treba poslati na ARRS na ustreznem obrazcu. Po vpisu raziskovalca v evidenco ARRS se podatki samodejno prenesejo tudi v informacijski sistem SICRIS (trikrat tedensko).

    Podatke o raziskovalcu, ki se želi predstaviti v informacijskem sistemu SICRIS, vendar ne izpolnjuje pogojev za vpis v evidenco ARRS (npr. raziskovalec slovenskega rodu v tujini), lahko vnesemo v sistem SICRIS tudi neposredno, če ima raziskovalec najmanj diplomo univerzitetnega programa (pridobljeno po starem programu) ali magisterij 2. bolonjske stopnje in z bibliografijo izkazuje vpetost v raziskovalno delo. Prošnjo za vpis v SICRIS pošlje raziskovalec na IZUM na obrazcu SICRIS-RR-1/2 v elektronski in pisni obliki. Dodeljena evidenčna šifra raziskovalca ima obliko 4xxxx. Kadar namerava raziskovalec v kratkem opraviti registracijo pri ARRS, svetujemo, da tega obrazca ne izpolni, saj se bodo njegovi podatki ob registraciji na ARRS samodejno prenesli tudi v informacijski sistem SICRIS.

    Do nedavnega je IZUM dodeljeval tudi evidenčno šifro v obliki 9xxxx, ki pa je bila namenjena izključno za potrebe vodenja osebnih bibliografij v sistemu COBISS. Od septembra 2014 dalje (Bibliografije, V5), je omogočen izpis osebne bibliografije neposredno na podlagi normativne baze podatkov CONOR.SI. S tem šifra raziskovalca ali evidenčna šifra ni več pogoj za izpis osebne bibliografije prek sistema COBISS in je več ne dodeljujemo.

    Da bo izpis bibliografije na osnovi šifre raziskovalca deloval, je treba dodeljeno šifro vnesti v normativni zapis za avtorja v normativno bazo podatkov CONOR.SI. To stori knjižnica, ki dopolnjuje in redigira bibliografijo avtorja. Po samodejni sinhronizaciji normativnega zapisa avtorja z ustreznimi bibliografskimi zapisi v bazi bibliografskih podatkov COBIB.SI bo mogoč izpis bibliografije na osnovi dodeljene šifre raziskovalca.

    Raziskovalec, ki je predhodno imel evidenčno šifro, kasneje pa se je registriral pri ARRS in s tem pridobil uradno šifro raziskovalca, mora sam sporočiti knjižnici, ki skrbi za redakcijo njegove bibliografije, da mu v zvezi s tem ustrezno popravi normativni zapis v normativni bazi podatkov CONOR.SI. Pisno obvestilo je treba poslati tudi na IZUM na naslov podpora@izum.si, da bo na osnovi zahtevka evidenčna šifra blokirana.

    <<< manj

Bibliografije serijskih publikacij – FAQ

  • Ali lahko izpišem bibliografijo za katero koli serijsko publikacijo? Odgovor

    Ne, bibliografijo lahko izpišete le za tisto serijsko publikacijo, katere prispevki imajo bibliografske zapise v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI.

    <<< manj

Izpisi preko sistema SICRIS - FAQ

  • Potrebujem pojasnila glede ocene A3 – sredstva izven ARRS. Na koga se lahko obrnem? Odgovor

    Podatke za oceno A3 – sredstva izven ARRS zbira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in nam jih običajno pošlje pred pripravo in objavo novih podatkov za razpise. V izpisih v SICRIS-u se ti podatki le izpišejo in niso odvisni od bibliografskih enot raziskovalca.

    Več informacij lahko pridobite na ARRS.

    <<< manj

  • Kaj se upošteva pri določanju ocene A'', A' in A1/2? Odgovor

    Elementi, ki se upoštevajo pri določanju kvantitativnih ocen A'' (izjemni dosežki), A' (zelo kakovostni dosežki) in A1/2 (pomembni dosežki), so opisani v 42. členu ARRS-jevega Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

    <<< manj

  • Kaj zajema postavka Upoštevano število točk? Odgovor

    V postavki Upoštevano število točk so zajete bibliografske enote, ki zadostijo merilom, opredeljenim v ARRS-jevem Pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (člen 36 in Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti" (Priloga 1)).

    S formulo lahko upoštevano število točk zapišemo:

    Upoštevano število točk = ∑Z + min (15/85 ∑Z, ∑S)

    <<< manj

  • Kje najdem kriterije, po katerih ARRS neko bibliografsko enoto uvrsti med znanstvena oziroma strokovna dela? Odgovor
  • Kje najdem seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov (npr. SCIE, SSCI, A&HCI …) oz. revij, ki so upoštevane pri kategorizaciji znanstvenih publikacij po metodologiji ARRS? Odgovor

    Seznam se nahaja na tem naslovu.

    <<< manj

  • Kako pogosto in na osnovi česa se dopolnjujejo seznami mednarodnih bibliografskih baz podatkov (BIBLIO-A) in seznam revij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B)? Odgovor

    Seznam BIBLIO-A dopolnjujemo sproti, in sicer na podlagi informacij, ki jih praviloma posredujejo OSIC-i, ko ugotovijo, da je določena revija na novo uvrščena v katero izmed ustreznih mednarodnih baz podatkov.

    Seznam BIBLIO-B dopolnjujemo na podlagi sklepov sej znanstvenih svetov za posamezne vede na ARRS. Pobudo za uvrstitev na seznam lahko dajo posamezniki, in sicer jo naslovijo na Osrednje specializirane informacijske centre (OSIC-e).

    <<< manj

  • Revija s faktorjem vpliva (IF), v kateri je objavljen članek, je v bazi Journal Citation Reports (JCR) uvrščena v več kategorij. Katera kategorija se upošteva pri vrednotenju članka? Odgovor

    Če je revija v bazi JCR uvrščena v več kategorij, se pri vrednotenju upošteva tista kategorija, ki članku prinese največ točk.

    <<< manj

  • Na osnovi katerih podatkov in kako pogosto pripravljate podatke za razpise ARRS? Odgovor

    Podatke za razpise ARRS pripravljamo nekajkrat letno na zahtevo ARRS in sicer na osnovi bibliografskih enot raziskovalcev v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI in aktov ARRS. Pri tem se upošteva obdobje in stanje baze COBIB.SI na dan, ki ga določi ARRS.

    <<< manj

  • Komu moram sporočiti, da sem upravičen do podaljšanja obdobja za pripravo podatkov za razpise ARRS? Odgovor

    Če je pri posameznih razpisih za pripravo podatkov katerega od raziskovalcev treba upoštevati daljše obdobje, moramo to pobudo prejeti od ARRS. Več informacij v zvezi s tem lahko pridobite na ARRS.

    <<< manj

  • Zakaj se podatki v izpisu Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS razlikujejo od podatkov v izpisu Podatki za razpise ARRS? Odgovor

    Razlike v izpisih se pojavljajo zato, ker se v izpisu Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS upoštevajo trenutno stanje baze COBIB.SI in izbrani parametri izpisa, izpis Podatki za razpise pa je pripravljen za obdobje, ki ga določi ARRS in na osnovi stanja baze COBIB.SI na točno določen dan.

    <<< manj

Citiranost – FAQ

  • Kateri so osnovni pogoji, da se mi v bibliografiji pojavijo citati iz baz Web of Science ali Scopus? Odgovor

    Osnovni pogoji, da se v izpisih pojavijo citati, so:

    • citiran članek mora biti v vzajemni bibliografski bazi podatkov COBIB.SI (torej v osebni bibliografiji raziskovalca)
    • v bazah WoS ali Scopus morata biti oba članka »polno obdelana«: članek, ki citira, in članek, ki je citiran
    • za članek, ki je citiran, mora biti vzpostavljena povezava med njegovim bibliografskim zapisom v COBIB.SI in zapisom v bazah WoS ali Scopus

    Pogoj za povezavo COBIB.SI – WoS je bibliografski zapis za objavo v bazah podatkov WoS. To pomeni, da je publikacija objavljena v eni od serijskih publikacij, ki so indeksirane v bazah podatkov (Web of Science Core Collection):

    • Science Citation Index Expanded (SCI-EXPANDED) od leta 1970,
    • Social Science Citation Index (SSCI) od leta 1970,
    • Arts & Humanities Citation Index (A&HCI) od leta 1975,
    • Emerging Sources Citation Index (ESCI) od leta 2015,
    • Conference Proceedings Citation Index – Science (CPCI-S) od leta 2011,
    • Conference Proceedings Citation Index – Social Sciences & Humanities (CPCI-SSH) od leta 2011,
    • Book Citation Index – Science (BKCI-S) od leta 2011,
    • Book Citation Index – Social Sciences & Humanities (BKCI-SSH) od leta 2011,
    • Current Chemical Reactions od leta 2011, ki vključuje strukturne podatke iz Institut National de la Propriete Industrielle od leta 1840,
    • Index Chemicus od leta 2011.

    V servisu WoS so tem bazam podatkov dodane še druge baze podatkov. Za posamezno objavo v bazah WoS se izpiše število vseh citatov iz vseh teh baz podatkov skupaj (Times Cited), medtem ko se pri pregledu objav, ki jo citirajo, izpišejo samo objave iz baz podatkov, do katerih imamo dostop (Web of Science Core Collection). Tako so tudi v SICRIS-u upoštevani samo citati iz teh baz podatkov.

    Vsak bibliografski zapis v bazah WoS vsebuje povezavo do seznama literature (Cited References). Seznam lahko vsebuje objave, ki imajo bibliografske zapise v bazah WoS, in objave, ki v teh bazah nimajo bibliografskih zapisov. Za objave, ki imajo bibliografske zapise, je možno na tej podlagi ugotoviti število citatov. Za objave, ki nimajo bibliografskih zapisov, citiranosti ni mogoče ugotoviti. To so reference na publikacije, ki jih WoS ne indeksira in ne upošteva pri izračunu faktorja vpliva revij.

    Za preverjanje citiranosti v bazah WoS priporočamo uporabo funkcije Search Documents. V tem primeru najdemo samo tiste objave, za katere obstaja v bazah WoS bibliografski zapis. Pri uporabi funkcije Cited Reference Search pa najdemo tudi tiste objave, ki v teh bazah nimajo bibliografskega zapisa in ne vsebujejo vseh potrebnih podatkov za identifikacijo publikacije in njenih avtorjev.

    Nove povezave med zapisi v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in v bazah WoS se vzpostavijo avtomatsko. Posodabljajo se tudi podatki o številu citatov za že povezane zapise. Dejstvo, da je publikacija objavljena v serijski publikaciji, ki jo indeksira WoS, še ne pomeni, da je bila objava tudi dejansko vključena v eno od navedenih baz podatkov. Clarivate Analytics namreč pri nekaterih serijskih publikacijah objave izbira selektivno.

    V primeru morebitnih napak v bazah WoS lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletnega obrazca v Clarivate Analytics.

    Pogoj za povezavo COBIB.SI – Scopus je bibliografski zapis za publikacijo, objavljeno v eni od serijskih publikacij (revije, strokovne publikacije, knjižne zbirke in konferenčno gradivo s številko ISSN), ki jih indeksira Scopus. Nove povezave med zapisi v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in bazi Scopus se vzpostavljajo avtomatsko. Posodabljajo se tudi podatki o številu citatov za že povezane zapise.

    V primeru morebitnih napak v bazi Scopus lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletnega obrazca v Elsevier.

    <<< manj

  • Kaj pomeni »polno obdelan« članek? Odgovor

    »Polno obdelan« članek v bazah WoS ali Scopus pomeni, da je vključen v eno od baz WoS ali Scopus z vsemi svojimi karakterističnimi podatki (naslov, avtor(ji), revija, leto, itd.) in ga je pod temi podatki tudi moč najti v bazah WoS ali Scopus. Pogoj za to pa je, da je bil objavljen v reviji, ki je indeksirana v eni od baz WoS ali Scopus.

    <<< manj

  • Kako določate število čistih citatov? Odgovor

    Število čistih citatov je število citatov brez avtocitatov. Za čisti citat se upošteva citat, v katerem nobeden izmed avtorjev ne citira samega sebe. V nasprotnem primeru se citat šteje za avtocitat pri vseh avtorjih citiranega članka. Čisti citati se ugotavljajo v vzajemni bibliografski bazi COBIB.SI in ne v bazah podatkov WoS ali Scopus. Ugotavljajo se na podlagi zapisov za članke v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi v bazah WoS ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.

    Avtocitati

    Avtocitat nastane, če obstaja vsaj en avtor, ki je isti pri citiranem članku in članku, ki tega prvega citira. Z drugimi besedami: če se v članku, ki je citiran, in v članku, ki citira, pojavi vsaj ena ista identifikacijska številka iz normativne baze osebnih imen CONOR.SI, se članek, ki citira prvi članek, šteje za avtocitat pri vseh avtorjih tega članka.

    Primer:

    Avtorji A, B in C so objavili članek X. Članek X je bil kasneje citiran v štirih drugih člankih, kjer so zastopani naslednji avtorji:

    prvi članek – avtorji A, B in C
    drugi članek – avtorja A in B
    tretji članek – avtorji C, D in E
    četrti članek – avtorja D in E

    Citati v prvih treh člankih se za avtorje članka X štejejo kot avtocitati, le citat v četrtem članku je čisti citat, ker članka niso napisali avtorji A, B ali C. Članek X bo imel v kateri koli bibliografiji (osebni bibliografiji, bibliografiji skupine ali bibliografiji organizacije), 4 citate, to je 3 avtocitate in 1 čisti citat.

    <<< manj

  • Komu moram sporočiti, če se ni vzpostavila avtomatska povezava med zapisom za moj članek v COBIB.SI in pripadajočim zapisom v Web of Science ali Scopus? Odgovor

    Sporočilo pošljite na naslov podpora@izum.si. V sporočilu navedite COBISS.SI-ID članka in pripadajoče podatke iz baz WoS ali Scopus.

    Opozorilo:
    Eden pomembnejših podatkov, ki lahko vpliva na uspešno vzpostavitev povezave med zapisoma COBIB.SI-WoS oziroma COBIB.SI-Scopus, je DOI – Digital Object Identifier (digitalni identifikator objekta). Če vaš članek ima DOI, opozorite knjižničarja, da ga vnese v bibliografski zapis za članek v COBIB.SI (podpolje 017a).

    <<< manj

  • Nekateri podatki o člankih/citatih/referencah v WoS ali Scopus so napačni. Kam lahko pošljem prošnjo za popravek? Odgovor

    Če ste napako našli v zapisih baz podatkov servisa WoS, lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletne strani Clarivate Analytics z izbiro povezave Request a data change in our databases.

    Če pa ste napako našli v zapisih v bazi Scopus, lahko prošnjo za popravek pošljete preko spletnega obrazca http://help.elsevier.com/app/ask_scopus/p/8150.

    V primeru nejasnosti lahko pišete tudi na naš naslov podpora@izum.si.

    <<< manj

  • Kaj je razlog, da je pri mojem članku v bibliografiji upoštevanih manj citatov, kot jih je evidentiranih v WoS in/ali Scopus? Odgovor

    Glavni razlog za razlike v številu citatov je običajno časovni zamik.

    Pri člankih, ki so polno obdelani v bazah WoS, je lahko razlog tudi ta, da se v izpisih bibliografij upoštevajo le citati iz člankov v revijah, ki so indeksirane v bazah, do katerih imamo dostop. V izpisih se tudi ne upoštevajo citati, ki so se pojavili npr. v bazah CPCI-S, SPCI-SSH, BKCI-S in BKCI-SSH pred letom 2011.

    <<< manj

  • Kaj pomeni datum, ki je v izpisu bibliografije naveden pri bibliografskih enotah (npr. člankih) takoj za povezavo na Scopus? Odgovor

    Datum, ki je pri določeni bibliografski enoti v izpisu bibliografije naveden pri povezavi na Scopus (enako velja za WoS), pomeni, da so se tega dne na podlagi podatkov, pridobljenih iz baze Scopus, nazadnje posodobili podatki o citatih pri nas v naših bazah. Če program v postopku preverjanja/ažuriranja citatov ne zazna novih citatov v Scopusu, se pri nas tudi datum ne spremeni. S klikom na povezavo na Scopus si lahko stanje citatov te bibliografske enote v Scopusu ogledamo online. Glede na to, da se podatki o citatih v naših bazah ažurirajo z zamikom, ni nujno, da se število citatov pri nas in online v Scopusu vedno ujema. Pri nekem članku lahko pride do zamika do meseca dni, če je bil ta članek v Scopusu citiran kmalu po zadnjem preverjanju/ažuriranju pri nas.

    <<< manj