Vloga za izvolitev v naziv na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu - navodila

Izpis PREGLED DELA IN TOČKOVALNIK se uporablja za potrebe točkovanja bibliografije v skladu s habilitacijskimi merili Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Pogoj za pripravo izpisa je, da je kandidat vpisan v informacijski sistem SICRIS in da ima obdelane bibliografske enote v sistemu COBISS.SI po veljavni Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. V izpisu so bibliografske enote razvrščene in točkovane skladno z Merili za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Določeni podatki so že vpisani programsko, določene pa lahko vpišemo ali spreminjamo ročno.

Inicialna priprava izpisa

• Izpis se pripravi na podlagi naslednjih vhodnih podatkov:
  • kandidatova šifra raziskovalca,
  • začetno leto zadnjega obdobja izvolitve.
• V izpisu kandidata so zajete vse bibliografske enote, ki so vpisane v sistem COBISS.
• Izpis je razdeljen na dva dela: na tabelo s točkovalnikom in na bibliografski del s seznamom točkovanih bibliografskih enot.
• Bibliografske enote so glede na tip dela razporejena v osnovne kategorije: ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI, MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA, IZVEDENA DELA, SEKUNDARNO AVTORSTVO ter ČLANSTVA in NAGRADE. Znotraj teh osnovnih skupin so enote razvrščene še v naslednje skupine: ZNANSTVENA DELA, STROKOVNA DELA, UMETNIŠKA DELA in IZOBRAŽEVALNA DELA. Znotraj posameznih tipov so enote še razdeljene glede na zadnje obdobje izvolitve.
• Pri kategorijah, kjer samodejno razvrščanje bibliografskih enot ni možno ali ni enolično ali če gre za dela ali dejavnosti, ki se ne vnašajo v COBISS, je predviden ročni vnos v tabeli ali pri posamezni bibliografski enoti.
• Pri znanstvenih člankih se pri uvrstitvah v posamezne kategorije upoštevata naslednji pravili:
  • Znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR, SNIP(d,h)): pri določanju četrtin in vrednosti točk se upošteva faktor vpliva revije za leto, v katerem je članek izšel. Če podatki za tisto leto še niso znani, se članek začasno vrednoti s faktorjem vpliva iz zbirke podatkov o faktorjih vpliva, nameščene za zadnje leto. Faktor vpliva se upošteva tudi pri članku, ki je objavljen v zadnjih dveh letih pred prvo podelitvijo faktorja vpliva.
  • Znanstveni članki v revijah, ki so uvrščene v mednarodne baze podatkov (MBP): pri uvrščanju revije v posamezno zbirko se do konca leta 2013 upošteva kumulativno načelo (vključitev revije v posamezno zbirko vpliva na vrednotenje vseh člankov v tej reviji ne glede na leto izida članka), od leta 2014 pa se upoštevajo tekoče (letne) delovne različice. Članki v tekočem letu se do prejema novih seznamov vrednotijo v skladu z zadnjo prejeto verzijo seznamov.
• Pri posamezni bibliografski enoti za znanstvene članke so pri "uvrstitev" izpisane vse mednarodne baze podatkov, kamor revija spada za tisto leto.
• Pri točkovanju bibliografskih enot veljajo naslednja pravila:
  • Točke se delijo s številom avtorjev.
  • Prevod ali nova izdaja se točkuje s 50 % točk ustrezne kategorije.
  • Ponatisi se ne upoštevajo.
  • Za izjeme pri prevodih, izdajah in ponatisih ter ponovnih objavah je lahko že v samem bibliografskem zapisu označen način točkovanja:
    • izloči se iz točkovanja
    • delu pripada polovica točk
    • delu pripadajo vse točke

Navigacija po izpisu

• Oznake glavnih kategorij v tabeli so obarvane; s klikom na oznako pridemo na podrobnejšo razvrstitev teh del.
• Vrnemo se s klikom na gumb »Back« ali »Nazaj« v brskalniku.
• Pri izpisu posameznih del so vključene povezave do določenih podatkov v drugih sistemih (npr. COBISS, WoS, Scopus).

Ročno lahko podatke vnašamo ali spreminjamo na naslednje načine:

• vnos besedila na črte,
• vnos števila del in točk v tabelo, kjer so podatki obarvani rdeče,
• sprememba števila točk ("ŠTD" in "ŠTK") pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (podatki so obarvani oranžno),
• izbor druge kategorije pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (podatki v tabeli so obarvani oranžno),
• izbor druge dejavnosti pri določenih bibliografskih enotah v seznamu del (podatki v tabeli so obarvani oranžno),

Skupne vrednosti v tabeli se po vsakem ročnem vnosu izračunavajo samodejno. V tabeli se v vsaki vrstici, v kateri je bila opravljena sprememba, prikaže zvezdica. Podatki, ki jih vnesemo ročno, in avtomatski izračuni se samodejno shranijo samo na lokalni računalnik. Avtomatske spremembe v izpisu bodo delovale tudi, če si spletno stran ročno shranimo v računalnik in jo odpiramo z diska (gl. navodila za shranjevanje).

Vnos števila del in točk v tabelo

• Pri kategorijah, kjer števila del in točk ni možno določiti programsko, so podatki v stolpcih "Št. del" in "ŠTK" obarvani rdeče.
• Pri ročnem vnosu v tabeli je habilitacijski vlogi treba priložiti potrdilo o delu, ki ste ga točkovali ročno.
• V stolpce "Št. del" se vpisujejo samo številke (znaki 0–9), drugih znakov ni možno vnesti.
• V stolpce "ŠTK" se lahko vpisujejo decimalna števila (znaki 0–9 in pika kot decimalni separator). Tudi če vnesemo celo število, dobi le-to ob potrditvi vnosa obliko decimalnega števila.
• Vnos potrdimo s tipko ENTER ali TAB (tipka TAB tudi prestavi kurzor na naslednje mesto v tabeli, kjer lahko vnašamo podatke) ali s klikom kjer koli v tabeli.
• Ob vsakem potrjenem vnosu se samodejno izračunajo seštevki (v osenčenih delih tabele), podatki pa se prenesejo tudi v zbirno tabelo.
• V vsaki vrstici tabele, ki se je glede na prvotno stanje spremenila, se pojavi zvezdica.
• V vseh stolpcih v tabeli ("Št. del", "ŠTK") se ob premiku kazalca miške čez določeno vrednost, v okvirčku prikaže njena prvotna (inicialna) vrednost (t.j. vrednost pred morebitno ročno spremembo).

Vnos pri bibliografskih enotah

Podatke je možno spreminjati le pri tistih bibliografskih enotah, kjer so pri "ŠTD" in "ŠTK" omogočena vnosna polja (obarvana oranžno) ali ki vsebujejo izbirno polje "Spremenjena dejavnost" ali "Spremenjena kategorija". Če spremenimo kategorijo, je praviloma treba spremeniti tudi točke.

Sprememba bibliografske enote se izvede po naslednjem vrstnem redu:

• Sprememba kategorije/sprememba dejavnosti
  
  
  • Pri bibliografskih enotah, kjer programsko ni možno določiti ustrezne kategorije, lahko pri "Spremenjena kategorija" oz. "Spremenjena dejavnost" izberemo drugo kategorijo oz. dejavnost.
  • V tabeli so pri vseh teh kategorijah število del in točke obarvane oranžno.
  • Z dvoklikom na spustni seznam "<izberi>" se izpiše seznam možnih kategorij, med katerimi lahko izberemo ustreznejšo.
  • Izbrana nova kategorija se izpiše oranžno.
  • Izbrano kategorijo lahko pobrišemo s tipko za izbris (BACKSPACE).
  • Ob spremembi se programsko popravijo ustrezni podatki v tabeli, in sicer v stolpcih "Št. del" in "ŠTK".
  • V vsaki vrstici tabele, kjer se je število del ali točk glede na prvotno stanje spremenilo, se pojavi zvezdica.
  
  
• Vnos ali sprememba točk pri "ŠTD" in "ŠTK"
  
  
  • Pri bibliografskih enotah iz kategorij, kjer števila točk ni možno določiti programsko ali ste spremenili kategorijo dela, je treba ročno popraviti število točk pri "ŠTD" in "ŠTK" ("ŠTD" predstavlja okrajšavo za število točk na delo, "ŠTK" pa število točk na kandidata).
  • V tabeli so pri teh kategorijah vrednosti v stolpcu ŠTK obarvane oranžno.
  • Vpisujemo lahko cela ali decimalna števila (znaki 0–9 in pika kot decimalni separator), vnos pa je omejen na največ pet znakov.
  • Vnos potrdimo s tipko ENTER ali TAB (tipka TAB tudi prestavi kurzor na naslednje mesto, kjer lahko vnašamo podatke) ali s klikom kjer koli izven vnosnega polja.
  • Po vnosu ali spremembi se v začetku vrstice (pred "ŠTD") pojavi zvezdica.
  • Vnos pri "ŠTD" ne vpliva na podatke v tabeli.
  • Po vnosu "ŠTD" moramo ročno spremeniti tudi vrednost "ŠTK", ki jo izračunamo tako, da "ŠTD" delimo s številom avtorjev dela.
  • Pri bibliografskih enotah, ki jim lahko spreminjamo vrednosti "ŠTD" in "ŠTK", je izpisana tudi prvotna (inicialna) vrednost "ŠTD" in "ŠTK".
  • Ob vnosu ali spremembi pri "ŠTK" se točke prenesejo v tabelo samodejno, seštevki v stolpcih "ŠTK" se na novo preračunajo na vseh nivojih.
  • V vsaki vrstici tabele, kjer se je število točk glede na prvotno stanje spremenilo, se pojavi zvezdica.
  • Pri vsaki kategoriji je v tabeli opisano, največ koliko točk lahko dobi bibliografska enota. Vrednost ročno vpisanih točk pri "ŠTD"ne sme preseči tega števila.
  
  

Priporočeni spletni brskalniki

• Mozilla Firefox (prikaz/vnos/tiskanje/shranjevanje),
• Google Chrome (prikaz/vnos/tiskanje/shranjevanje),
• Microsoft Edge (prikaz/vnos/tiskanje/shranjevanje).

Za pravilno delovanje mora biti omogočeno izvajanje jezika javascript (v novejših različicah je ta možnost ponavadi že samodejno vključena).
Če se izpis iz kakršnega koli razloga ne prikaže, ne deluje pravilno ali ni možno vnašati podatkov, svetujemo, da si naložite zadnjo verzijo spletnega brskalnika, ki ga uporabljate, ali pa uporabite drug brskalnik.

Shranjevanje

• Samodejno

  Če je v spletnem brskalniku, ki ga uporabljate, vklopljena nastavitev za shranjevanje zgodovine (ponavadi je to privzeta nastavitev), se vneseni podatki samodejno shranjujejo na lokalni računalnik. Shranjevanje je vezano na ime datoteke html (npr. bibhabfis_20230718_122854_50420.html). Datoteka je aktivna mesec dni. Če za istega raziskovalca ponovno zaženete spletni izpis točkovnika, se bo ustvarila nova datoteka z drugim imenom in z inicialnimi vrednostmi (torej brez morebitnih ročnih sprememb, ki ste jih vnesli v katero od prejšnjih datotek). Vse vnesene spremembe se ohranijo samo pod pogojem, da ste datoteko zaprli in ponovno odprli v istem brskalniku. Vsak brskalnik ima namreč svojo podatkovno shrambo, ki ni vidna drugim brskalnikom.

• Ročno

  Če želimo podatke shraniti trajno, datoteko ročno shranimo na lokalni računalnik. Izpis shranimo s kombinacijo tipk Ctrl + S, zatem izberemo mapo in način shranjevanja (Vrsta datoteke oz. pri angleškem brskalniku Save as type)):

  • Mozilla Firefox ("Celotna spletna stran" oz. pri angleškem brskalniku "Web Page, complete (*.htm;*.html)"),
  • Google Chrome ("Spletna stran, dokončano" oz. pri angleškem brskalniku "Webpage, Complete"),
  • Microsoft Edge ("Spletna stran, v celoti" oz. pri angleškem brskalniku "Web Page, complete (*.htm;*.html)").

  Pri tem se poleg osnovne datoteke html v posebno mapo z istim imenom shranijo še vse pripadajoče datoteke, potrebne za pravilno delovanje izpisa. Če je vklopljena nastavitev za shranjevanje zgodovine, se lahko v nadaljevanju urejanja shranjenega izpisa prav tako izvaja samodejno shranjevanje, kot je opisano v prejšnji točki.
  Zaradi nepredvidljivega obnašanja spletnih brskalnikov priporočamo, da datoteko html odpirate z istim brskalnikom, s katerim je bila shranjen.

Tiskanje

Tiskanje omogočata spodaj navedena brskalnika. Za tiskanje ozadja in slik je treba izbrati ustrezno nastavitev. Ločeno je opisana za slovenski in angleški brskalnik:

• Mozilla Firefox
  Izberemo Natisni... / Nastavitve strani... / Oblika in možnosti / "Natisni ozadje (barve in slike)".
  Izberemo File / Page Setup / Format & Options / Options / "Print Background (colors & images)".
• Google Chrome
  Izberemo Natisni... / "Grafika v ozadju".
  Izberemo Print... / Options / "Background graphics".
• Microsoft Edge
  Izberemo Natisni... / "Grafika v ozadju".
  Izberemo Print... / "Background graphics".

Pri tiskanju se iz neznanih razlogov pojavljajo manjše pomanjkljivosti glede nekaterih oblikovnih elementov (obrobe in barva celic, dodatne črte v celicah ...).

Pošiljanje izpisa po elektronski pošti

Če želimo izpis poslati po elektronski pošti, ga je potrebno poslati kot arhivirano datoteko (npr. v formatu RAR ali ZIP) skupaj z vsemi podpornimi datotekami, ki so potrebne za pravilen prikaz obrazca pri naslovniku:

• Izpis shranimo na lokalni računalnik (gl. Shranjevanje). Pri tem nastane datoteka html in mapa z enakim imenom kot datoteka html, ki vsebuje podporne datoteke.
• Z ustreznim programom za arhiviranje iz datoteke html in podporne mape pripravimo arhivirano datoteko.
• Arhivirano datoteko pošljemo po elektronski pošti.

Če program za delo z elektronsko pošto ne dopušča pošiljanja in sprejemanja arhivskih datotek (npr. iz varnostnih razlogov), lahko za pošiljanje arhivskih datotek uporabite katero od shramb v oblaku (npr. Google Drive, Microsoft OneDrive itd.).

Neposredne povezave

Neposredno povezavo na stran, kjer lahko izbiramo parametre izpisa, pripravimo tako, da v URL-naslov za mstid vpišemo ustrezno 5-mestno šifro raziskovalca iz SICRIS-a.

Primer:
http://bib.cobiss.net/biblioweb/habilitations/si/slv/fis/08721

© IZUM, februar 2024